Prvi simpozij ''Kako končati tranzicijo in vzpostaviti demokracijo?''
22. februar 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 21. februarja, je v Muzeju slovenske osamosvojitve v soorganizaciji z Zborom za republiko potekal prvi od štirih simpozijev z naslovom »Kako končati tranzicijo in vzpostaviti demokracijo?«. Na prvem simpoziju so bili razpravljavci dr. Andrej Umek, Aleš Hojs, dr. Andreja Valič Zver in dr. Dimitrij Rupel, moderator pa je bil dr. France Cukjati.
Dr. Andrej Umek se je v svojem referatu zavzel za več gospodarske svobode in gospodarstvo, ki je kompatibilno z osnovnimi človekovimi pravicami. "Za svobodno gospodarstvo je treba nujno reformirati davčni sistem, ki nam bo zagotovil konkurenčnost na evropskem trgu".
Predsednik Združenja VSO Aleš Hojs je spregovoril o problematiki Slovenske vojske. Hojs je navedel primere bojev v zgodovini, iz katerih je jasno razvidno, da varnostno-obrambni sistem ni mogoče izboljšati le z višjimi sredstvi. Eden boljših primerov je vojna za Slovenijo, kjer za zmago Slovencev denar ni igral vloge. Še danes množica narodov v svetu ni nacija, mi smo si to izborili v osamosvojitveni vojni 1991.
Dr. Andreja Valič Zver je spregovorila o spravi v slovenski družbi. Dejala je, da EU temelji na vrednotah demokracije in pravne države. Manjka nam refleksije, kdo smo. Evropa bo obstala na teh vrednotah, ali pa je ne bo. Kdor prihaja v Evropo, mora evropske vrednote spoštovati. "Osnova za spravo je pravna država: pravica vedeti, pravica do poprave krivic, pravica do zakonitosti, zagotovilo neponavljanja". Slovenija ima 12.000 pogrešanih oseb, za katere ni mrliških listov. Opozorila je tudi, da je narobe, da praznujemo napačne dogodke in prelomnice in da imamo postavljene spomenike morilcem. V Sloveniji nimamo spomenika, ki bi obeleževal spomin na žrtve nedemokratičnega komunističnega režima, kot ga imajo na Madžarskem, Češkem, Slovaškem, Poljskem,... imamo pa spomenike, ki nič ne povedo, npr. Teharje, ali pa vse pomešajo, npr. Spomenik žrtvam vseh vojn v Ljubljani. Lustracija po demokratičnih spremembah v Sloveniji ni bila izvedena, ker Demos za to ni imel moči. A za lustracijo ni prepozno. Npr. v Nemčiji in na Češkem le-ta še vedno poteka. Ampak tam je na voljo arhivsko gradivo nekdanje komunistične tajne politične policije.
Dr. Dimitrij Rupel je spregovoril o starem in novem režimu. Izpostavil je dve hipotezi: Komunistični novi razred, ki je prevzel oblast po 1942, ni imel pomislekov glede lustracije. Novi demokratični režim (1991) ni oblikoval novega razreda. Prepričan je, da sta demontaža Slovenske vojske in diplomacije zaskrbljujoči.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Osamosvojitev Slovenije in njena vključitev v evropske integracije
15. februar 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V četrtek, 15. februarja, je v Muzeju slovenske osamosvojitve potekal pogovorni večer z naslovom »Osamosvojitev Slovenije in njena vključitev v evropske integracije«, na katerem so sodelovale evropska poslanka ELS Patricija Šulin, asistentka evropske poslanke, prof. zgodovine in teologije ter svetnica MO Celje Karmen Kozmus ter podpredsednica Združenja VSO in večletna profesorica angleščine in nemščine ter ravnateljica Mojca Škrinjar. Na pogovornem omizju so gostje spregovorile o domoljubju doma, v Evropi in v izobraževalnih ustanovah. Spomnile so se dogodkov iz časa osamosvojitve, kakor so jih same doživljale ter trenutkov mednarodnega priznanja Republike Slovenije leta 1992.
Patricija Šulin je omenila, da je ob 25. obletnici slovenske osamosvojitve pripravila razpravo o slovenski osamosvojitvi v Evropskem parlamentu, pa tudi sicer se trudi, da z delom v Evropskem parlamentu pripomore k promociji slovenske osamosvojitve, slovenske kulture, maternega jezika in običajev. Pravi, da so Slovenke in Slovenci v svetu sicer zelo cenjeni in spoštovani, žal pa zunanja slovenska politika v zadnjem času meče slabo luč na nas.
Karmen Kozmus je nekaj časa poučevala na Gimnaziji v Mariboru in je zato spregovorila o stanju poučevanja o osamosvojitvi in na splošno o domoljubnih vsebinah v učnih načrtih pri predmetu zgodovina. Izpostavila je nekaj primerov dobre prakse. Kozmusova se je spomnila tudi obdobja osamosvojitve, njen oče je bil takrat pripadnik Teritorialne obrambe: ''Vedno sem bila ponosna na to, da sem hči Slovenca, ki se je boril za domovino.''
Mojca Škrinjar je spregovorila o domoljubju: ''Domoljubje pomeni navezanost, čustvo - to ne more biti omejeno na šolski predmet, domoljubje mora biti način življenja." Dejala je tudi, da imajo mladi premalo možnosti, da bi izrazili svojo ustvarjalnost, da nimajo priložnosti, da bi si nekaj ustvarili in da zato odhajajo v tujino. O mednarodnem priznanju pa je dejala: "Ko je bila Slovenija mednarodno priznana in je pred stavbo Organizacije združenih narodov zaplapolala slovenska zastava, sem se prvič počutila resnično varno."
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Od prvih večstrankarskih volitev in plebiscita, do samostojne Slovenije
14. februar 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 14. februarja, je v Muzeju slovenske osamosvojitve v Ljubljani potekal pogovorni večer na temo prvih večstrankarskih volitev 1990. Gost večera dr. Lovro Šturm je spregovoril o pripravah na prve večstrankarske volitve, ki so bile sicer svobodne, niso pa bile poštene, ter o plebiscitu o samostojnosti Republike Slovenije. Spomnil je, da so bili ključni zakoni za izvedbo osamosvojitve sprejeti s pičlo večino (1 ali 2 glasova) v zgodnjih jutranjih urah in če tega ne bi bilo, ne bi bilo osamosvojitve.
Pogovor je moderiral predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, dogodka pa sta se udeležila tudi podpredsednik Združenja VSO Franci Feltrin in generalni sekretar dr. Božo Predalič. Dr. Lovro Šturm je Muzeju slovenske osamosvojitve v trajno hrambo izročil spominske značke in pisemske ovojnice z žigom, ki so izšle v času plebiscita o samostojnosti Republike Slovenije.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Dan samostojnosti in enotnosti na Prevaljah
25. december 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V petek, 22. decembra, je na Prevaljah na Koroškem potekala obeležitev Dneva samostojnosti in enotnosti ter slovesnost ob 7. obletnici delovanja Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.
Ob 17.30 uri je najprej potekala sveta maša za domovino, kjer je uvodoma navzoče pozdravil predsednik tukajšnjega odbora Stašo Lodrant. Tako na maši kot kasneje v programu so sodelovali praporščaki Združenja VSO.
Praznovanje se je nadaljevalo v Družbenem domu na Prevaljah. V kulturnem programu so z domoljubnimi pesmimi in domoljubnimi recitali sodelovali Ansambel Zeme, Cita Galič, Dravograjski sekstet, Koroški otroški pevski zbor Mohorjan, Dominik Pečnik Zeme, mag. Martina Prevejšek in Vokalna skupina Breznik. Uvodne besede pozdrava so nam namenili dr. Matic Tasič, župan Občine Prevalje in predsednik Združenja VSO Aleš Hojs. Predsednik Hojs je ob tem dejal: »Kljub mnogim, ki si našega vstopa v civilno sfero niso želeli, se lahko pohvalimo s konkretnim delom - obeleževanjem dogodkov, ki bi sicer šli v pozabo.«
Slavnostni govornik je bil član predsedstva Združenja VSO Janez Janša, ki je dejal: »Slovensko državo smo postavili na dve skali. Ena skala je demokratičen način, s katerim smo se odločili za lastno državo - narod si je 23. 12. 1990 na plebiscitu pisal sodbo sam, druga skala pa so vrednote. Ti dve skali bosta zdržali vse povodnji. Skali pa imata nekaj razpok: nismo dosegli sprave in nismo pokopali svojih rojakov. Na račun tega se opravičuje bratomorno ravnanje med in po 2. svetovni vojni. Druga razpoka je politična neenotnost v času osamosvajanja. Ne glede na to, smo Slovenci na plebiscitu dokazali, da smo zgodovinski narod. To je bil najpomembnejši trenutek v zgodovini Slovencev. Za domovino pa ni dovolj velikih stvari narediti zgolj enkrat. Pred nami so časi, ko bo pomembno, kako se bomo odločali. Hvala vsem, ki v Združenju VSO delujete in pomagate!«
V preddverju Družbenega doma na Prevaljah je bila na ogled tudi razstava Koroška v osamosvojitveni vojni.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Tomšičev prispevek pri osamosvojitvi
15. december 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V četrtek, 14. decembra 2017, je v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve potekala obeležitev 30. obletnice Litostrojske stavke. Uvodoma je navzoče pozdravil predsednik Združenja VSO Aleš Hojs. Sledil je ogled dokumentarca o Francetu Tomšiču, ki je tlakoval pot v demokratizacijo.
Gosta večera sta bila dr. Marjeta Humar iz Društva sv. Jakoba in mag. Igor Podbrežnik iz Društva Demos na Kamniškem. Dr. Humarjeva je kritično spregovorila o šoli, ki ne uči o osamosvojitvenih časih. Spomnila je tudi, da spomin na osamosvojitev, na vse, kar se je takrat dogajalo, na ljudi, ki so sodelovali, izpostavili svojo službo, kariero, družino, da spomin na te ljudi ugaša. Tako danes Tomšič nima nobenega obeležja v Sloveniji, prav pa bi bilo, da bi ga imel v Ljubljani, kjer je Tomšič izrekel pomenljive besede, da Slovenija potrebuje svojo puško in svojo mošnjo. Mag. Igor Podbrežnik je v nadaljevanju predstavil zbornik prispevkov s simpozija France Tomšič in njegov čas.
V zaključnem delu je generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič izrazil veselje nad postavitvijo razstave o Francetu Tomšiču v Muzeju slovenske osamosvojitve, kar je kamenček v mozaiku, ki pripomore k boljšemu poznavanju slovenske osamosvojitve in demokratizacije.
Razstavo o Francetu Tomšiču sta odprla Marjeta Humar in dr. Božo Predalič. Razstavo si lahko ogledate vsak torek in četrtek med 10. in 14. uro ali ob sredah med 13. in 17. uro. Ogled je možen tudi po dogovoru izven uradnih ur.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Pogovorni večer ob 30. obletnici Litostrojske stavke
8. december 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V četrtek, 7. decembra, je v Muzeju slovenske osamosvojitve v Ljubljani potekal pogovorni večer ob 30. obletnici Litostrojske stavke, ki je pomembno vplivala na nadaljnji potek procesov demokratizacije in osamosvojitve. V pogovoru z naslovom »Razbitje partijskega monopola in začetek večstrankarskega sistema kot uvod v osamosvojitvene procese« sta sodelovala takratni udeleženec stavke v Litostroju Jože Erčulj in prvi predsednik Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre Slavko Kmetič.
Na začetku pogovora je navzoče pozdravil generalni sekretar dr. Božo Predalič, ki je dejal, da je pomembno, da se spominjamo dogodkov v času nastanka naše države, saj smo le tako lahko imuni na manipulacije in omalovaževanje osamosvojitvenih dogodkov s strani tistih, ki si osamosvojitve niso želeli.
Erčulj je sprva opisal, kako je nastalo podjetje Litostroj in kako je prišlo do stavke, se spomnil srečanja s Francetom Tomšičem in analiziral današnje stanje družbe, ko mnogi niti ne vedo več, kdo je France Tomšič in kako velik prispevek je prinesel k večstrankarskemu sistemu.
Kmetič je analiziral vlogo današnjih sindikatov in dejal: »Agenda leve mafije je, da izgubimo ves arhivski spomin na to, kar se je zgodilo, namesto da bi analizirali, kaj je bilo narobe? Volitve so rešitev. Če bi ljudje spoznali moč svojega glasu, da nagradijo ali utišajo tiste, ki so na oblasti, bi bile spremembe možne.« Spomnil je na ključne pridobitve stavke v Litostroju, ki so bile, da je bila beseda stavka sploh prvič omenjena, da je bil izvoljen stavkovni odbor, da je bila dana nezaupnica režimskim sindikatom in da so opozorili na zablode komunističnega režima.«
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Pogovorno omizje "Preprečitev mitinga resnice''
1. december 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V četrtek, 30. novembra, je v Muzeju slovenske osamosvojitve potekalo pogovorno omizje na temo »Preprečitev mitinga resnice«, kar je bilo ključno za nadaljevanje procesa slovenske osamosvojitve. Gosta omizja z naslovom »Vloga Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre pri preprečitvi srbskega vdora v Slovenijo« sta bila Slavko Kmetič, predsednik sindikata in Franci Kokošar, član Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre in nadzornik lokomotiv.
Uvodoma je navzoče pozdravil generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič, ki je dejal, kako pomembno je, da se obeležujejo tovrstni dogodki za podrobno osvetlitev časa osamosvojitve, saj si danes mnogi prizadevajo, da bi ta čas omalovaževali, mu zmanjšali pomen ali pa celo po svoje kreirali potek procesa osamosvojitve Slovenije. Nato so si navzoči ogledali kratek film o vlogi Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre v procesih demokratizacije in osamosvojitve Slovenije.
Slavko Kmetič je sprva orisal razmere v Jugoslaviji in obrazložil, zakaj je do mitingov sploh prihajalo, kako je Milošević hitro prišel do popularnosti in kako se je krepila hegemonija Srbije. S Kokošarjem sta opisala, kako so se na železnici pripravljali na napovedan miting v Ljubljani, ki naj bi bil 1. 12. 1989, ter kako se je vse skupaj končalo. Na koncu sta poudarila še izjemen pomen, ki so ga imele železnice pri preprečitvi mitinga. "Policija je popolnoma minimizirala ali ignorirala vlogo železnice, čeprav je bila v resnici odločilna," je dejal Slavko Kmetič, Kokošar pa je pripomnil: ''Strojevodje smo bili mnenja, da je to, da ne vozimo mitingaških vlakov, naša dolžnost. Leta 2009 pa se je pojavila trditev, da ima posebne zasluge za to, da do mitinga ni prišlo, policija.'' Ob zaključku sta analizirala pomen preprečitve mitinga za nadaljnji proces osamosvajanja Slovenije. ''Preprečitev mitinga je zelo pomemben dogodek, ki se lahko postavi ob bok posvetu v Poljčah in ostalim velikim dogodkom,'' je sklenil Kmetič.
V Muzeju slovenske osamosvojitve je v tem času na ogled tudi priložnostna razstava, v kateri je razstavljena uniforma železničarjev iz takratnega obdobja. Muzej je odprt ob torkih in četrtkih od 10. do 14. ure ter ob sredah od 13. do 17. ure. Vabljeni!
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Mednarodna konferenca v Muzeju VSO
18. november 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V Muzeju slovenske osamosvojitve na Cankarjevi cesti 11 v Ljubljani je v petek, 17. novembra, potekala mednarodna konferenca, na kateri je z referatom nastopil tudi Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO. Hojs je izraelskim udeležencem iz Israel Public Diplomacy Foruma in domačim iz Inštituta dr. Jožeta Pučnika, predstavil proces slovenske osamosvojitve in ob tem dejal: »Ni pomembno, koliko časa vojna traja, pomembno je, na kakšen način si izboriš samostojnost. Žal se pri nas omalovažuje osamosvojitev s krilatico, da je bila to ''zgolj'' desetdnevna vojna, vendar je bolj pomembno to, da smo imeli malo žrtev.«
Z referati na temo demokracije in varnosti so nastopili še prof. Eytan Gilboa, prof. Uriya Shavit, dr. Milan Zver in Boštjan Perne. Konference se je udeležil tudi generalni sekretar dr. Božo Predalič.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Razstava ''Koroška v osamosvojitveni vojni''
6. julij 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve vabi na ogled priložnostne razstave ''Koroška v osamosvojitveni vojni'' v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve na Cankarjevi cesti 11 v Ljubljani. Razstavo si je mogoče ogledati ob torkih in četrtkih, od 10., do 14. ure ter ob sredah, od 13., do 17. ure. Vljudno vabljeni!
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Razstava ''Vojna za slovenijo'' v prostorih Državnega zbora RS
5. julij 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve vabi v tednu od 3., do vključno 8. julija, v preddverje Državnega zbora RS na ogled razstave z naslovom ''Vojna za Slovenijo: poročanje slovenskih tiskanih medijev'', ki je nastala ob obeležitvi obletnice samostojnosti Republike Slovenije. Razstava ponuja sistematičen vpogled v poročanje dveh slovenskih tiskanih medijev, Dela in Dnevnika, o dogodkih v času vojne za Slovenijo. Razstavo si je možno ogledati do sobote, 8. julija, vsak delovnik, od 9., do 15. ure. Vljudno vabljeni!
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Akademija in razstava "Vojna za Slovenijo - poročanje slovenskih tiskanih medijev"
27. junij 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V ponedeljek, 26. 6. 2017, sta v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve potekali akademija in odprtje razstave z naslovom "Vojna za Slovenijo - poročanje slovenskih tiskanih medijev".
Navzoče je uvodoma pozdravil generalni sekretar Združenja VSO Božo Predalič, na akademiji pa so sodelovali Janez Janša, Igor Bavčar in Tone Krkovič. Pogovor je povezoval moderator Igor Pirkovič.
Krkovič je spregovoril o razoroževanju slovenske Teritorialne obrambe, ki pa je v bistvu pomenila samorazorožitev, saj bi se med akterji težko našel kdo, ki ni slovenske narodnosti. Medtem, ko so nekateri mislili, da bo osamosvojitev Slovenije zgolj operetna, smo s postrojem pokazali, da v resnici mislimo resno. Imeli smo vojsko, ki se je nikoli ne bomo sramovali. V nadaljevanju je poudaril, da je veličina vojne za samostojnost Slovenije v tem, da smo si Slovenci upali iti mimo vseh zveznih določil, kar predstavlja uspešno uporništvo, ki je pogoj za razvoj neodvisnega naroda.
Bavčar se je osredotočil na nasprotovanje osamosvojitvi Slovenije v takratnih tiskanih medijih. Izpostavil je, kako so nasprotniki (kot sta Veno Karbone oz. Neven Borak in Meden) v svojih objavah kar tekmovala, kdo bo bolj proti. Kučanova izjava, da osamosvojitev ni njegova intimna opcija ali izjava Stanovnika, so odmevale v medijih, saj to niso bili nepomembni ljudje. Dodal je tudi, da je bilo ob koncu oboroženih spopadov zoper agresorje podanih preko 300 ovadb, a vse so padle.
Tudi Janez Janša je potrdil, da je celotna resnica zapisana v tiskanih medijih tistega časa, le brati je treba in povezovati. Ko je nekoč ponovno bral Dnevnik iz leta 1991, je bil presenečen, da je bilo veliko stvari, zapisanih v takratnih medijih, nikoli več ponovljenih.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Pogovorno omizje ''Zavzetje skladišča JLA v Borovnici''
15. junij 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 14.6.2017 je v Muzeju slovenske osamosvojitve potekalo pogovorno omizje o zavzetju skladišča orožja JLA v Podstrmecu pri Borovnici.
Uvodoma je navzoče pozdravil predsednik Združenja VSO Aleš Hojs. V pogovoru sta sodelovala Tone Krkovič in Boris Mikuš, moderator pa je bil Marjan Soko. Krkovič je orisal razmere maja 1990, ko je potekala razorožitev TO, po njegovem samorazorožitev. Poudaril je, da se je Borovnica zgodila, ker smo bili razoroženi. Borovnica je bila logistična akcija stoletja, v kateri je 23 fantov brez žrtev, 28. junija 1991, drugi dan oboroženih spopadov v vojni za Slovenijo, zavzelo skladišče orožja JLA v Borovnici.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Pogovorno omizje o procesu proti četverici JBTZ
1. junij 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 31. maja, je v Muzeju slovenske osamosvojitve potekalo pogovorno omizje z akterjema v procesu JBTZ: Janezom Janšo in Davidom Tasićem. Oba sta bila v letu 1988 novinarja tednika Mladina.
Janša in Tasić sta uvodoma analizirala dogajanje v letu 1988 in potegnila vzporednice z današnjim dogajanjem. Tasić je ob tem izpostavil, da so Janša, Borštner, Zavrl in on sam, takrat osvajali prostor demokracije in da je bil boj težek. Janša pa je dejal, da ni dosti razlike od takrat, še več je birokracije. Janša je spomnil tudi na zborovanja Odbora za varstvo človekovih pravic, kjer se je pela celotne Zdravljica, potem pa so nam pustili le 7. kitico, kljub temu, da je celotna pesem izjemna po vsebini. Tasić je dejal, da je bilo vojaško povelje - zloglasni dokument, zaupno povelje št. 5044-3 - prvi materialni dokaz, da se nekaj pripravlja. Dokument je prišel do Tasića, ker je bil notranjepolitični urednik. Že po tedanji ustavi je bilo vmešavanje vojske v civilno sfero nelegalno. Janša je nato spomnil na veliko sprenevedanje takratnega političnega vrha, češ, da o aretacijah ni nič vedelo. Kasneje se je pokazalo, da ni bilo tako in da obstaja beležka iz Brionov, iz katere je razvidno, da sta se Kadijević in Kučan dogovarjala, koliko let zapora naj dobi vsak od vpletenih. Žalostno pa je dejstvo, da je veliko mladih danes nostalgičnih do časov, ki jih sploh ne pozna.
V nadaljevanju sta Tasić in Janša spregovorila tudi o tem, koliko informacij je prišlo mimo zaporniških oken v času zborovanj in oblikovanja kritične mase, ki je sprožila demokratične premike. Komentirala sta tudi spremembo, sprva oporečniškega tednika Mladina, ki je že kmalu zatem postal nenaklonjen osamosvojitvenim težnjam slovenskega naroda - naj spomnimo samo na objavo članka "Samostojna Slovenija, ne, hvala!" leta 1991.
Na koncu je pesnik Tone Kuntner ponovil besedilo Ivana Cankarja, ki ga je izrekel Ivan Borštnar: "Jaz bratje pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo..." Po njegovem je to ključni stavek slovenske pomladi.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (foto: Robert Fojkar)
Razstava o procesu proti četverici JBTZ
1. junij 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je ob obletnici procesa proti četverici JBTZ v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve pripravilo priložnostno razstavo s slikami iz dogajanja leta 1988, ko se je na Roški cesti v Ljubljani rojevala slovenska pomlad.
Ogled priložnostne razstave je mogoč po predhodnem dogovoru preko e-maila: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
25-letnica mednarodnega priznanja Slovenije
23. maj 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V ponedeljek, 22. maja, je v Muzeju slovenske osamosvojitve v Ljubljani potekal pogovorni večer ob 25-letnici mednarodnega priznanja Slovenije in sprejema v OZN, ki je bilo ravno na dan 22. 5. 1992.
Na pogovoru, ki ga je povezoval veleposlanik mag. Igor Senčar, sta sodelovala takratni zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in nadškof dr. Anton Stres. Ob tem je Stres spomnil na besede papeža Janeza Pavla II: ''Kultura je podlaga za politično suverenost''. Takratni papež je, namreč, 12. 1. 1992 prišel v pisarno svetega sedeža in dejal: ''Jutri bomo priznali Slovenijo in Hrvaško, pripravite vse papirje''. 13. januarja je sledilo priznanje Vatikana in takratne evropske skupnosti. Rupel je na pogovornem omizju, med drugim, predstavil tudi svojo novo knjigo ''Železo in žamet'', ki je nastala ob 25-letnici vključitve Slovenije v mednarodno javnost.
Pogovora sta se udeležila predsednik Združenja VSO Aleš Hojs in generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Pogovorno omizje ''Majniška deklaracija 1989''
10. maj 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V torek, 9. maja, je v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve v Ljubljani potekalo pogovorno omizje ob obletnici Majniške deklaracije 1989. Majniška deklaracija 1989, ali kot jo pogosto poimenujejo druga MD, je bila politična izjava opozicijskih strank in je bila prebrana na zborovanju ob drugi aretaciji Janeza Janše na Kongresnem trgu 8. maja 1989, prebral pa jo je pesnik Tone Pavček.
Uvodoma je navzoče pozdravil Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO. V pogovoru, ki ga je moderiral Franci Feltrin, podpredsednik Združenja VSO in podpredsednik Kluba Demos, sta sodelovala dr. Dimitrij Rupel in dr. Stane Granda. Gosta sta orisala razmere, v katerih je nastala Majniška deklaracija 1989 in spomnila na izjemen pomen, ki ga ima deklaracija na proces osamosvojitve Slovenije. Spomnila sta se tudi prve Majniške deklaracije iz leta 1917 (letos mineva sto let od nastanka prve MD). Prva Majniška deklaracija je pomenila »Austro-exit«, kjer se je Avstro-Ogrska oblast izkazala za bolj pravno in demokratično državo kot Jugoslavija, saj je bila Majniška deklaracija 1917 napisana v vojnem času s protidržavno vsebino, pa takratna oblast piscev ni zapirala ali preganjala, kot je to počela komunistična oblast. Druga Majniška deklaracija 1989 je bila naravnana »Jugo-exit« in je pomenila nek presežek, saj je zahtevala samostojno državo za Slovence, kar je bilo nekaj novega. Majniša deklaracija 1989 je bila napisana v Ruplovem delovnem kabinetu, pri njenem snovanju pa so sodelovali Rupel, Janša, Požarnik, Bučar in Taufer. Rupel jo imenuje pisateljsko-demosovska deklaracija in izpostavlja, da je Majniška deklaracija 1989 nastala preden je padel Berlinski zid. Granda je ob tem spomnil še na pogum, ki so ga imeli pisci deklaracije in da je dober tekst vedno kratek.
V zaključnem delu je sledila razprava publike in gostov.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Slovensko pravosodje v samostojni državi
21. april 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V četrtek, 20. aprila, je v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve potekala javna tribuna ''Slovensko pravosodje v samostojni državi - od političnih procesov, do procesov, kjer so agresorji (JLA) oproščeni''. Uvodoma je navzoče pozdravil predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, ki je bil tudi moderator pogovornega večera. Na javni tribuni so sodelovali dr. Vinko Gorenak, Aleš Primc in Ingo Falk Pasch Wallersberg.
Dr. Vinko Gorenak je izpostavil, da je potrebno vsem sodnikom, ki so kršili človekove pravice pokazati vrata. V vseh postopkih, ki tečejo zoper poveljnike JLA, niti en agresor JLA ni bil obsojen. Zgleda, kot da smo 1991 imeli agresijo brez agresorja.
Ingo Pasch Wallersberg je opozoril, da po mestu stojijo kipi najhujših zločincev Kidriča, Kardelja, z vojaško častjo pa je bil obnovljen kip Ivana Mačka Matije. Vsi ti kipi sodijo v muzej, ne pa pred vlado, predsednika države in pred pomorjene žrtve v Kočevskem Rogu. Spomnil je tudi na komunistična koncentracijska taborišča, kajti tudi sam je bil z mamo in bratom taboriščnik v enem od njih. Z mamo pravi, da ne ve, kaj so počeli, moralo pa je biti nekaj groznega, kajti mama nikoli več ni bila normalna. Z bratom sta preživela po zaslugi Poljakinje, ki jima je skozi ograjo metala koščke kruha. Spomnil je tudi na primer oprostitve agresorjev Trifunovića in Popova v Gornji Radgoni. Opozoril je, da se pri našem sodstvu pojavlja nerazumljivo stališče, da je bila jugo vojska v Sloveniji upravičena.
Aleš Primc je predstavil rezultate dela Odbora 2014, ki se bori za pravico v pravosodju. Včasih se rezultati, kot je boj za pravico v pravosodju, ne poznajo takoj. Vztrajati je potrebno. Med pomembnimi dosežki Odbora 2014 je bil izpostavljen kadrovski dosežek, da imajo v sedanji sestavi vsi ustavni sodniki starost pod 50 let. Nadalje je Primc dejal, da moramo naprej gledati z optimizmom, da podpira delo g. Pascha in, da se uredijo povojne tematike. Odnos do mrtvih je temelj civilizacije. Civilizacija se je začela, ko je človek pokopal človeka - žival ne pokoplje mrtvega telesa druge živali. V Sloveniji se je zgodilo, da je oblast pristala na ravni živali. Vladajo nam živali. Preteklost nas bo vlekla k tlom, dokler je ne uredimo. Mrtve je potrebno pokopati. Zločin se ne izplača, tega se je potrebno zavedati in to zavedanje prenesti na prihodnje generacije.
Nadalje je Gorenak dejal, da je med uspehi Odbora 2014 tudi dejstvo, da je leta 2016 Državni zbor soglasno glasoval proti kandidatki, odvetnici, ki je bila imenovana za višjo sodnico. To je prvi primer, da poslanci niso potrdili sodnika. V sodstvu žal ni odgovornosti. V Nemčiji mora sodnik v primeru krive sodbe škodo in stroške sam povrniti oškodovancu. Potrebno je narediti register sodnikov in sodb ter vzpostaviti mehanizem, da imajo možnost napredovanja sodniki z najmanj spornimi sodbami.
Primc je še dodal, da v Sloveniji sodniki sami s svojim delom povzročajo, da zaupanja v sodstvo ni več. Z zmago na volitvah moramo povrniti zaupanje v pravosodje. Če pravosodja ne bomo uredili, bodo ljudje začeli jemati pravico v svoje roke, kar pa nam ni v interesu.
V zaključnem delu je bilo rečeno, da smo prišli od stavka ''Sodbe sodišč se ne komentira javno, ampak se spoštuje'', do stavka ''Dolžnost naša je, da kritiziramo, če se ne strinjamo''.
Vitomir Gros je v razpravi izpostavil, da bo potrebna revizija procesov ter plačilo odškodnin in javno opravičilo prizadetim v postopkih. Spomnil je tudi na primer Bučarja. Ko je seznanil naše rojake v Argentini s podatkom, da je Bučar postal predsednik Državnega zbora, so mu zgroženo rekli: ''A ta zločinec Bučar je sedaj predsednik Državnega zbora, ki je v Pliberku 1945 beguncem na vagonih kradel ure?'' Gros ne more razumeti, kako so mu lahko sedaj napisali 5 cm debelo knjigo, brez, da bi bilo notri omenjeno to, že večkrat izpričano dejstvo?
V razpravi so bile analizirane tudi prve večstrankarske volitve po 2. svetovni vojni.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Muzejsko zbirko obiskala skupina Ženskega odbora SDS
24. marec 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 22. marca, je Muzej slovenske osamosvojitve v Ljubljani obiskala skupina Ženskega odbora SDS Savinjsko-Šaleške regije. Skozi vodstvo po razstavah ''Zadeva 57'', ''Demos v pripravah na prve večstrankarske volitve po II. svetovni vojni'', ''Razorožitev Slovenije'' in ''Niso bili vsi ZA'', so se obiskovalke seznanile s celotnim procesom demokratizacije in osamosvojitve Slovenije, pri katerem so mnoge tudi posredno sodelovale.
Ogled muzeja je mogoč po predhodnem dogovoru na elektronski naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali na telefonsko številko: 08 382 3530.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
''Zadeva 57'' - Prispevki slovenskih intelektualcev k osamosvojitvi
23. februar 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST
Ob 30. obletnici 57. številke Nove revije je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve v sredo, 22. februarja, v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve v Ljubljani, pripravilo razstavo in okroglo mizo "Zadeva 57" - Prispevki slovenskih intelektualcev k osamosvojitvi.
Uvodoma je prisotne pozdravil predsednik Združenja VSO Aleš Hojs. Na okrogli mizi, ki jo je povezoval zgodovinar mag. Jurij Pavel Emeršič, sta sodelovala glavni in odgovorni urednik Nove revije ter pisca prispevkov za slovenski nacionalni program dr. Dimitrij Rupel in Niko Grafenauer. Gosta sta orisala takratne razmere, današnji pogled na takratno analizo stanja slovenske družbe znotraj Jugoslavije in pritiske, ki so se vrstili na urednika po izdaji 57. številke. Grafenauer se spominja, da je že sama Nova revija dosegla jugoslovansko pozornost in pozornost partije, vprašanje pa je, kako to, da so izid 57. številke sploh dopustili? Prispevki za slovenski nacionalni program, ki so bili objavljeni v 57. številki Nove revije, so zastavili nacionalni program, ki ga je podedoval Demos in je bil izhodišče za osamosvojitev Slovenije.
Okrogli mizi je sledila otvoritev razstave ''Zadeva 57'', ki govori o nasprotovanju zoper 57. številko Nove revije. Sedem let kasneje, so bili v reviji Ampak - Zadeva 57 zbrani zapisi in objave, ki so se norčevali iz avtorjev in vsebine 57. številke Nove revije.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
10. februar 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V četrtek, 9. februarja, je v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve v Ljubljani potekala prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. V umetniškem programu sta z ljubezensko pesmijo in domoljubnimi recitali Prešernove poezije nastopila učenka solo petja Glasbene šole Sevnica Sara Praznik ter dramski igralec in pesnik Tone Kuntner. Uvodoma je navzoče pozdravil predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, osrednji govornik na prireditvi pa je bil predsednik Območnega odbora Združenja VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig in Brezovica Matjaž Lulik. Prireditev je povezovala članica predsedstva Združenja VSO Martina Prevejšek.
Osrednji govor lahko preberete tukaj
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Združenje VSO
Kontakt
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Zaloška cesta 65, 1000 Ljubljana
tel.: 08 382 35 30
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Kontakt za medije:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.