Novice

OBELEŽITEV SESTRELITVE AGRESORSKEGA HELIKOPTERJA V MAHU PRI IGU

V Mahu pri Igu je potekala obeležitev 31.- letnice sestrelitve agresorskega helikopterja JLA v vojni za Slovenijo 1991. Za kulturni program skrbi pevski zbor Društvo upokojencev Ig.

Zbrane sta uvodoma pozdravila poslanka v DZ RS in članica predsedstva VSO Alenka Jeraj ter Zoran Dernovešk Raketka, pripadnik Teritorialne obrambe v protiletalski obrambi Iga. Jerajeva je spomnila na prelomne dogodke v času osamosvojitvenega procesa, ki so se zgodili na Ižanskem, Dernovšek pa je dejal, da je vojna lahko kratka in z malo žrtvami, ali pa se vleče in ima veliko žrtev in da smo imeli srečo, da smo doživeli prvo opcijo. Poudaril je, da je na Igu prišlo do poskusa t.i. tepihovanja, naročeno je bilo, da se Ig zravna z zemljo.  Povedal je tudi, da se je lanskoletni dokumentarec Hrepenenje naroda na Češkem uvrstil med 100 najboljših na svetu, kar je velik opomin in motivacija drugim narodom, ki še nimajo lastne države, da pot v samostojnost ni nekaj nemogočega.

Slavnostni govornik je bil predsednik osamosvojitvene vlade in predsednik Združenja VSO Lojze Peterle, ki je dejal: "Osamosvojitev ima imena in priimke. In Zoran Dernovšek Raketka je eno od teh. Poudariti je potrebno, da smo se takrat branili. Nismo streljali na osebe, streljali smo enostavno na sovražne helikopterje. Pogum ni bil dovolj za to, kar je storil Zoran Dernovšek: treba je bilo takrat, ko si pred nalogo, to tudi izpeljati, kot je treba. Bolj pogumnemu bi se strel zgodil prezgodaj, manj pogumnemu prepozno, njemu pa se je zgodil v pravem trenutku.« Peterle je svoj nagovor zaključil z besedami: "Navdihujmo se v vrednotah osamosvojitve, pa bomo skupaj še kaj naredili. Bog živi Slovenijo!"

V kulturnem programu so nastopili pevci MePZ Društva upokojencev Ig in pesnik Tone Kuntner.

VSO Brezovica, Ig, Škofljica, Velike Lašče

mah ig

OBELEŽITEV DNEVA DRŽAVNOSTI V VRHPOLJU

V nedeljo, 26. 6. 2022 je v Vrhpolju pri Vipavi potekala prireditev Ponosni na Vrhpolje, kjer smo se ob Dnevu državnosti spominjali poguma domačinov, ki so se goloroki zoperstavili agresiji JLA nad Slovenijo že v času, ko je preostala Slovenija proslavljala samostojnost Slovenije.

Po maši za domovino, ki jo je daroval župnik Janez Kržišnik, je pred cerkvijo Sv. Felicijana potekal bogat kulturno-glasbeni program, za katerega so poskrbeli Mešani cerkveni pevski zbor Vrhpolje in učenci podružnične šole Vrhpolje, ki so recitirali domoljubne misli in pesmi.

Zbrane je nagovoril predsednik Združenja VSO Lojze Peterle, ki je v svojem govoru omenil, da je vesel, da je skupaj z njimi doživel ta čas, nasmeh zgodovine. Povedal je tudi, da je »prepričan v zdravo jedro slovenske družbe, ki zna praznovati. Ko hodim v teh dneh po prireditvah, ki so polne domoljubja, pozabim na polarizacijo in strah.«

Eden od osrednjih govornikov večera je bil tudi Branko Tomažič, državni svetnik in udeleženec osamosvojitvenih dogodkov v Vrhpolju, ki je v nagovoru poudaril: »Ni bilo vsem dano v zgodovini, nam pa je bilo- Slovenijo smo postavili na prizorišče demokratične države. Tank je vedno gazil ljudi, tu v Vrhpolju pa so se ustavili, saj sta nas varovala sv. Primož in Felicijan.«

Podžupanja občine Vipava, ga Sonja Lukin, pa je v svojem govoru izpostavila lepe misli: 

"O naši ljubljeni domovini, o njenem bogatem izročilu, o njenih velikih ljudeh, o velikih dogodkih osamosvajanja, o pokončnosti, o ljubezni, ki mora povezovati Slovence, in o odpuščanju pripovedujmo našim otrokom in vnukom. To je naša dolžnost kot tudi dolžnost braniti s srcem in ljubeznijo pritlehno teptanje, kritiziranje in rušenje vsega, kar je bilo in je sveto našem narodu: po družini, po zakonski zvezi, po Cerkvi in kristjanih, po kmetu in po drugih vrednotah, ki so vklesane v temelje evropske skupnosti. Vsak naj to dolžnost opravi kolikor zmore in kjerkoli more. K temu nas zavezujejo napori, odpovedi, trpljenje in še posebej izgubljena življenja naših bratov. Drug drugega spodbujajmo k spravi, sodelovanju, ne k sejanju sovraštva, nestrpnosti in nasilju nad drugimi."

vrhpoljepeterle

VOŠČILO OB DNEVU DRŽAVNOSTI

"Domovina je naša ljuba mati. Bodimo si med seboj kakor dobri otroci in pomagajmo iz vseh moči k sreči domovine in vsakega prebivalca."

(Bl. Anton Martin Slomšek)

 

"Draga Slovenija, praznujmo skupaj naš največji dan s hvaležnostjo do vseh, ki so ga pomagali uresničiti. Rekli so nam, da ni mogoče. Uspeli smo, ker smo verjeli in bili pripravljeni. Čestitke iz vsega srca k dnevu državnosti!"

Alojz Peterle, predsednik Združenja VSO

 

čestitka - dan državnosti

VABILO - OBELEŽITEV ZMAGE SLOVENSKE TERITORIALNE OBRAMBE V BITKI V KRAKOVSKEM GOZDU 1991

kgozd

PREDAVANJE NA OŠ IG

V četrtek, 23. 6. 2022 sta generalna sekretarka VSO Simona Pavlič in avtorica knjige Tina Matoz izvedli predavanje za učence OŠ Ig od 1. do 5. razreda. Predstavljena je bila knjiga Simon in popotovanje v svet državnih simbolov, spregovorili smo o pomenu in nastanku slovenskih državnih simbolov, ter se poizkusili v postavitvi zastav.

Združenje VSO

ig šola

VABILO - SVETA MAŠA ZA DOMOVINO - SVETA PLANINA

sveta maša

POČASTITEV SPOMINA NA UMRLE V VOJNI ZA SLOVENIJO

"Prva ljubezen je moja družina,

drugo v srce mi pošilja Gospod,

tretja pa ljubljena je domovina,

skupaj mi svetijo, kažejo pot."

(Igor Pirkovič)

V sredo, 22. junija 2022 je delegacija VSO s praporščaki Združenja VSO s komemoracijo počastila spomin na umrle v vojni za Slovenijo. Zbrane je nagovoril predsednik VSO Lojze Peterle, ki je dejal, da je hvaležen možem in fantom, ki so za svobodno Slovenijo dali največ, kar so lahko - svoje življenje. In da smo lahko hvaležni, da je bilo umrlih v vojni malo. Spomin na umrle smo počastili tudi z minuto molka. Venec slave je položil član predsedstva VSO Jože Sever. Na komemoraciji je bil letos navzoč tudi član mednarodnega odbora VSO Argentina Damian Ahlin. 

Združenje VSO

žale

 

OBISK IZ ARGENTINE

V juniju so na obisku v domovini Sloveniji člani iniciativne ekipe mednarodnega odbora VSO Argentina. V Muzejski zbirki VSO jih je v začetku junija sprejela generalna sekretarka VSO Simona Pavlič ter jih popeljala skozi razstavne eksponate. Spregovorili so o dosedanjem delu v Argentini in možnostih nadaljnjega sodelovanja. Mladim v slovenske šole bojo ponesli tudi knjižico Simon in popotovanje v svet državnih simbolov. 

S hvaležnostjo se oziramo na čas pred 30. leti, ko so bili Slovenci v Argentini ključni za podelitev mednarodnega priznanja RS s strani argentinske vlade ter za vse vrednote domoljubja, ki se jih trudite privzgojiti mlademu rodu Slovencev v Argentini!

Združenje VSO

argentina

VABILO - OBELEŽITEV DNEVA DRŽAVNOSTI V PIVKI

pivka

VABILO - PONOSNI NA VRHPOLJE

vrhpolje

SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB DNEVU DRŽAVNOSTI

V četrtek, 9. junija 2022 je v Grosuplju potekala slavnostna akademija ob dnevu državnosti. Za domoljubno pesem in poezijo so poskrbeli Pevska skupina Prijatelji, pesnik Igor Pirkovič in igralec Roman Končar. Slavnostni nagovor je imel član predsedstva VSO in minister za zunanje zadeve osamosvojitvene vlade dr. Dimitrij Rupel. V nadaljevanju objavljamo njegov govor:

V slovenskih vladnih in celo akademskih krogih se pojavljajo razmišljanja o spremembi slovenske obrambne doktrine in zunanje politike. Ta sprememba bi bila - če bi se uresničila - v neposrednem nasprotju z vrednotami slovenske osamosvojitve.

Slovenščina se od drugih jezikov loči tudi po tem, da ima, ko gre za vrednotenje, dve besedi namesto ene. Mislim na besedi vrednost in vrednota. Ljudje se razlikujejo in odlikujejo v zvezi z vrednotami, kot so resnicoljubnost, zvestoba, poštenost, strpnost, sočutje… Te vrednote, odlike in razlike so namenjene prijateljem, družini ali npr. domovini, državi. Večinoma jih ni mogoče izmeriti. Večinoma so neprecenljive. Vrednote so ali niso. Vrednote pogosto nimajo vrednosti, ki bi jo lahko izračunali ali izmerili, kot lahko izmerimo vrednost ukrajinske pšenice, ruske nafte ali plina. Ali vrednost orožja, ki ga Ukrajini pošiljajo članice Nata. V slovenskem primeru vrednost vojaških oklepnikov oz. osemkolesnikov.

Z drugimi besedami bi lahko rekli, da so moralne vrednote včasih v protislovju z vrednostjo stroškov ali dobičkov, skratka z materialnimi interesi.

Seveda marsikaj počnemo brez ozirov na stroške ali dobičke. Kolikor vem in kolikor se spomnim, ljudje, ki so si pred tridesetimi leti prizadevali za slovensko državo, niso računali niti stroškov niti dobičkov. Njihova drzna dejanja bi se lahko končala drugače, kot so se. Tu bi morali govoriti tudi o Ukrajini in o bojih njihovih vojakov, ki po vsem videzu nimajo pomislekov, ko sledijo svojim vrednotam, to se pravi, obrambi domovine oz. evropski perspektivi svoje države.

Demokratične države večinoma skrbijo za skladnost moralnih vrednot, stroškov in dobičkov. Čeprav vrednot načeloma ni mogoče preračunavati, tisti, ki skrbijo za državo, njeno varnost in blaginjo, običajno ocenjujejo stroške. Med drugim stroške za obrambo in za orodja/orožja, ki so potrebna zanjo.

Z zgodovinskega vidika so moralne vrednote nagrajene. Toda zgodovina je počasna. Po prepričanju nekaterih zgodovinarjev si je zgodovina za rešitev problemov, ki so nastali s prvo svetovno vojno in oktobrsko revolucijo, vzela skoraj celo dvajseto stoletje - od začetka prve svetovne vojne do konca hladne vojne. Nekateri dogodki, kot je bila jugoslovanska kriza in kot je aktualna rusko-ukrajinska vojna, to dobo še podaljšujejo.

Že kdaj prej so se pojavljala ugibanja o primernosti in celo o smiselnosti slovenske vojske. Zadnje čase se ta ugibanja približujejo energičnemu zavračanju stroškov za obrambo in zahtevam po spremembi obrambne doktrine, posledično pa tudi slovenske zunanje politike, ki je bila doslej skladna s politikami EU in Nata. V bistvu gre za politiko, ki temelji na vrednotah zahodne civilizacije. Te vrednote so v sporu s politiko Ruske federacije, kar predstavlja posebno zadrego. Te vrednote so na neki način v sporu z vrednostjo ruskega izvoza in evropskega uvoza; v sporu z rečmi, ki omogočajo gospodarsko blaginjo, z običajno trgovino z živili in energenti.

Poslušamo ali beremo modrovanja o tem, da nismo ogroženi, predvsem pa naj ne bi bila potrebna moderna vojaška oprema, ki slovenski vojski omogoča sodelovanje v obrambnih dejanjih severnoatlantskega zavezništva Nato. Žal so med temi - na videz miroljubnimi - izjavami tudi izjave uglednih intelektualcev, celo nekaterih akademikov.[1] Seveda gre za predloge, ki naj bi odvrnili Slovenijo od zavezništev v EU in Natu. Na ta način se pripravlja - zunaj parlamenta in zunaj ustave - nov, revolucionaren koncept obrambe Slovenije, ki je sprt z zgodovinskimi izkušnjami in odločitvami, ki so bile sprejete na plebiscitu leta 1990 in na referendumu leta 2003. Ta koncept temelji na neuvrščenosti oz. nevtralnosti. Za zgled dajejo Avstrijo in Švico.

Gre za sprenevedanje, saj Avstrija po Državni pogodbi iz leta 1955, ki je tako rekoč njena ustava, ne sme vstopiti v Nato, švicarska nevtralnost pa je pogojena tako z njeno geografsko lego v središču Evrope kot z bančnim sistemom, ki služi prav vsem državam sveta, in bi morebitni napadalci veliko škodo povzročili samim sebi. Naši revolucionarji ne omenjajo, da si prav vse države, ki niso ravno na drugem koncu sveta, nazadnje tudi Švedska in Finska, želijo postati članice Nata. Naši revoluciionarji dopuščajo, da bi Slovenija tako kot nekoč Jugoslavija, pošiljala svoje vojake kvečjemu v misije OZN. V zvezi s tem je treba navesti izjave, ki prihajajo iz aktualne nemške vlade, ki bi bila lahko zgled za našo vlado, saj vsebuje socialne demokrate, Zelene in liberalce. Iz nemške vlade prihaja sporočilo: “Trenutno svoje geopolitične interese branimo v Ukrajini.”

Čas pred tridesetimi leti je bil najboljši čas v vsej slovenski zgodovini. Po mednarodnem priznanju, ki se je posrečilo hitreje in bolje, kot smo pričakovali, smo državnost zavarovali v EU in Natu. Članstvo v Natu pomeni, da bi vsak napad na Slovenijo pomenil napad na celotno zavezništvo in bi nas torej branile vse države zavezništva. Ta blažena varnost pa seveda predpostavlja, da Slovenija po svojih močeh (z 2% BDP) pomaga drugim. Z drugimi besedami: Slovenija se brani na bojiščih, ki so lahko prav daleč od naših meja. Njena obramba ne more ob vsem spoštovanju biti niti teritorialna niti partizanska, ker je del obrambe zavezništva.

Ko bi Nato leta 2008 na vrhu v Bukarešti odprl vrata za članstvo Ukrajini in Gruziji, danes rusko-ukrajinske vojne najbrž ne bi bilo. Članstvo Slovenije v Natu in izpolnjevanje finančnih obveznosti do zavezništva je v skladu z vrednotami slovenske osamosvojitve.

  

 


[1] 8. junija 2022 je bila npr. v Delu objavljena izjava z naslovom “Veliki oklepniki za majhno Slovenijo”, ki predlaga spreobrnitev slovenske obrambne doktrine in zunanje politike. Slovenska vojska naj bi delovala samo lokalno, slovenska zunanja politika naj bi se omejila na podporo Organizaciji združenih narodov.

PODELITEV SPOMINSKIH ODLIKOVANJ VETERANOM OB 30- LETNICI SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE - SEVERNA PRIMORSKA

V četrtek, 16. junija 2022, je bila v Solkanu slovesna podelitev spominskim medalj veteranom Severne Primorske in vsem, ki so v 30-ih letih samostojnosti prispevali k razvoju in krepitvi domoljubja, ki jih je Vlada RS izdala ob 30-letnici osamosvojitve RS. 

Uvodoma smo si ogledali promocijski film režiserja Mitje Okorna, ki je nastal v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Sledil je slavnostni nagovor članice predsedstva VSO in poslanke v DZ RS Alenke Jeraj, nato pa podelitev odlikovanj. 

Čestitke vsem prejemnikom!

Združenje VSO

20220616 190403-001

 

 

 

VABILO - OBELEŽITEV OSVOBODITVE MEJNEGA PREHODA LJUBELJ

Zajeta slika

POGOVOR S PREDSEDNIKOM OSAMOSVOJITVENE VLADE NA PLANET TV

V torek, 7. 6. 2022, je bil gost oddaje Jutro na Planetu predsednik Združenja VSO in osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. 

Intervju si lahko (potrebna je prijava oz. registracija) ogledate na spodnji povezavi (od 19:05 minute dalje): 

 

https://www.planeteka.si/watch/Bz2ozPEpFw?fbclid=IwAR1AEbSWo4Nt1ofNSwLXf2rt1V6nqE1HlYeyhM7GtreyYTSkz5zkAMEBeaI

 

Vabljeni k ogledu!

PREDSTAVITEV ZDRUŽENJA VSO IN OSAMOSVOJITVENIH DOGODKOV V ILIRSKI BISTRICI

V ponedeljek, 31. maja 2022 je v Ilirski Bistrici potekalo srečanje članov Združenja VSO Ilirska Bistrica, na katerem je potekala predstavitev delovanja in poslanstva VSO. Delo organizacije sta predstavila predsednik pokrajine VSO Notranjska Ljubo Fabjan in generalna sekretarka VSO Simona Pavlič, člani Ilirske Bistrice pa so spregovorili o dosedanjih domoljubnih aktivnostih ter o osamosvojitvenih dogodkih na območju Ilirske Bistrice. Naš član Ivica nam je prebral nekaj svojih izjemnih pesmi, vezanih na domoljubje in vojno 1991. 

Združenje VSO

IMG 4248IMG 4247

PODPIS POGODBE O SOFINANCIRANJU VETERANSKIH ORGANIZACIJ

Brez sofinanciranja programa Združenja VSO ne bi mogli svojega dela opravljati tako na široko in vsebinsko bogato. Zato smo veseli, da ima tudi naše združenje status nevladne organizacije v javnem interesu, po katerem lahko kandidiramo na javnem razpisu za dodelitev sredstev veteranskim organizacijam. 

Podpisa pogodbe se je v maju 2022 udeležil predsednik VSO Lojze Peterle. 

 Združenje VSO

20220527 105238 1

POČASTITEV SPOMINA NA PRVO PRISEGO SV NA IGU TER PREDSTAVITEV KNJIGE ZMAGOSLAVNO LETO NA IGU

V četrtek, 2.6., je na dan obletnice prve prisege prve generacije nabornikov, novorazvijajoče se Slovenske vojske, je na Igu potekala spominska obeležitev. Navzoče sta nagovorili generalna sekretarka VSO Simona Pavlič in članica predsedstva VSO Alenka Jeraj, ki sta izpostavili pomembne mejnike v procesu osamosvojitve, ki so bili pomembni za občino Ig. Kulturni program je osnoval pesnik in domoljub Tone Kuntner. Veseli smo bili, da je z nami praznoval tudi naš član VSO Argentina Damijan Ahlin.
V nadaljevanju smo prisluhnili predstavitvi knjige Zmagoslavno leto, ki je po kvaliteti vsebine in domiselnosti zagotovo med top 10 knjigami, ki bi jih vsako slovensko gospodinjstvo (družina) morala imet. Knjigo in njen nastanek so predstavili zgodovinarja dr. Andreja Valič Zver in mag. Jurij Pavel Emeršič, Franci Donko ter predstavnik založbe Družina David Ahačič. Ahačič je dejal, da je poslanstvo Družine v tem, da v slovenske domove prinaša kvalitetno literaturo v lepem jeziku in da so veseli, da so temu poslanstvu zvesti že 70 let.
 
VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig, BrezovicaIMG 4300

VABILO - OBELEŽITEV PRVE PRISEGE SV IN PREDSTAVITEV KNJIGE ZMAGOSLAVNO LETO

vabilo- prisega

OBELEŽITEV 30-LETNICE MEDNARODNEGA PRIZNANJA RS IN VSTOPA SLOVENIJE V OZN

15. januarja 1992 je takratna Evropska skupnost priznala samostojno Republiko Slovenijo. Za tem nas je do maja 1992 priznala večina takratnih držav sveta. 22. maja 1992 pa je bila v Generalni skupščini OZN soglasno, brez glasovanja, sprejeta resolucija 46/236, na podlagi katere je Slovenija postala 176. članica OZN. S tem dejanjem, mednarodnim priznanjem RS in vstopom v OZN, se je končal proces osamosvajanja naše države. 

V Jurkloštru je v petek, 20. maja 2022 potekala obeležitev 30 letnice mednarodnega priznanja in vstopa Slovenije v OZN. Dogodek je bil zasnovan v dveh dejanjih, od katerih je bilo prvo kulturni program, drugo pa pogovorno omizje. V kulturnem programu so z domoljubno pesmijo, starimi otroškimi izštevankami in plesi ter pesmijo obogatili učenci OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, Podružnica Jurklošter ter člani KD Prežihovega Voranca Jurklošter. Prisrčen program s pogovorom akterjev slovenske osamosvojitve si je možno ogledati na Nova24TV in na youtube kanalu produkcijske hiše TV Krpanhttps://youtu.be/LJxZitdx6C0

V programu, ki je sledil kulturnim točkam, je uvodoma navzoče pozdravil župan občine Laško Franc Zdolšek, ki je navzoče spodbudil k temu, da Slovenija potrebuje samozavest. V pogovoru z Božo Herek sta sodelovala predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in minister za zunanje zadeve 1990-92 dr. Dimitrij Rupel. Rupel je dejal, da gre pri osamosvojitvi za najpomembnejši dogodek v slovenski zgodovini in da je zelo ponosen, da je sodeloval zraven. Hkrati pa je spomnil, da se je dejstvo, da imamo svojo državo, prijelo zelo pozno, saj je po TV še nekaj let po osamosvojitvi slišalo le o republiški državi in ne o samostojni Sloveniji. Peterle je dodal, da je mednarodno priznanje RS krona osamosvojitve. Če do tega takrat ne bi prišlo, bi bili kot država nekje med Kosovim in Katalonijo. Spomnil je tudi, kako pomembna je bila aprila 1990 zmaga Demosa, saj brez njega ne bi bilo plebiscita. Demos je imel v svojem programu osamosvojitev Slovenije in kot Demos je ta osamosvojitvena vlada na volitvah dobila mandat za tak program, za katerega se je delalo vse od zmage 8.4.1990 dalje. Rupel je še dejal, da je Slovenija bila del Evropske zgodbe, kot je danes Ukrajina, mimo katere ne moremo. Okaral je odnos slovenske politike do diplomacije, s katero se ni za igrati, saj veljajo določena pravila in manire. Diplomatske smernice naše države bi morale spoštovati vse vlade, saj smo del jedrne Evrope, zunanja politika mora biti postavljena strateško. Zaključil je z besedami: "Države brez diplomacije in vojske ni. Slovenija mora čuvati članstvo v NATO in EU. Ideje o tem, da gremo iz Zveze Nato in damo denar za vojsko drugam, se mi zdijo samomorilne. Dokler bom migal, se bom boril, da bomo del EU".

VSO Laško IMG 4064

POČASTITEV SPOMINA NA PRVE ŽRTVE AGRESIJE JLA 1991 V MARIBORU IN NA PTUJU

V četrtek, 26. maja 2022, je v Mariboru potekala obeležitev spomina na prve žrtve agresije JLA na Slovenijo 1991. Slovesnost je potekala na Ljubljanski ulici, ob nekdanji kasarni JLA, kjer stoji spominska prvima žrtvama agresije JLA, Jozefu Šimčiku in Robertu Hvalcu. Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik VSO Maribor Stane Kodba, ki je poudaril, da je današnja navzočnost na spominski slovesnosti garancija, da se spomin na dogodke v 1991 ohranja dalje.

Predsednik VSO Lojze Peterle in član predsedstva VSO Franc Breznik sta k obeležju položila venec slave, Peterle pa je v sledečem govoru povedal, da prva smrtna žrtev ni pomenila le smrti, ampak tudi slovensko življenje, slovensko smer in slovensko prihodnost. Narod ima namreč prihodnost, če ima jasen spomin.

Franc Breznik je v svojem govoru povedal, da smo pravo svobodo dosegli s prvimi demokratičnimi volitvami in prvo vlado, ki jo je vodil Lojze Peterle, državni sekretar MNZ Franc Kangler pa je opomnil, da 31 let po osamosvojitvi ne pozna primera v Sloveniji, da bi kdo odgovarjal za vojne zločine. Izpostavil je še, da so si nekateri leta 1991 svobodo izborili, nekateri pa danes jemljejo to svobodo, da vrnejo Slovenijo nazaj pred leto 1991. Za kulturni program je poskrbel Tone Kuntner, ki je v svojih recitacijah izpostavil lepo Cankarjevo misel: "Moje delo je knjiga ljubezni - odpri jo, domovina!"

Kasneje je na Ptuju, Vičavi, ob nekdanji kasarni JLA, potekala spominska obeležitev ob spominski plošči v počastitev osamosvojitvenih dogodkov na Ptuju in sponminski lipi. Zbrane je nagovoril Predsednik VSO Ptuj, Destrnik Anton Kranjc, ki je k obeležju položil venec slave.

Predsednik VSO Lojze Peterle je v svojem pozdravnem nagovoru dejal, da za sodelovanje in združevanje ni boljše podlage kot so osamosvojitvene vrednote. Podal je tudi mnenje, da če bodo tisti, ki so pri osamosvojitvi sodelovali na tak ali drugačen način, svoje vedenje in spomine predali dalje mladim, se za prihodnost Slovenije ni treba bati. Zbrane je pozdravil tudi član predsedstva VSO Franc Breznik, Tone Kuntner pa je s svojimi bogatimi recitacijami znova poskrbel za krepitev domoljubnih čustev.

FTrIpxjWYAMQTQKFTsESwgUcAEEySr.jpg

 

Obvestila članom

Kontakt

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Zaloška cesta 65, 1000 Ljubljana

tel.: 08 382 35 30

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Kontakt za medije:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Z uporabo naših spletnih storitev soglašate z uporabo piškotkov. Želim izvedeti več >>